Kgoši ya dinonyana
South African Folktale
Wiehan de Jager

Kgalekgale, bogologolo, dinonyana di ile tša swara kopano. Di be di nyaka go ba le kgoši, go no swana le batho le diphoofolo. Ke nonyana efe yeo e swanetšego go ba kgoši?

1

"Ntšhu, e na le maatla le madi a bogoši!" gwa realo nonyana ye nngwe. "Aowa, ga a na kgare, gape ge a bitša, o kwagala a nyamile kudu," ye nngwe ya realo. "Gona e tla ba Mpšhe ka baka la go re ke ye kgolo go feta dinonyana ka moka le gona e kgona go rora bjalo ka tau," ye nngwe ya goeletša ka go realo. "Aowa, ga a kgone go fofa. Kgoši ya dinonyana e swanetše go kgona go fofa."

2

"Ke nagana gore ke nna ke swanetšego go ba kgoši," Phikoko ya realo e futšwetša mosela wa yona. "Ke yo mo botse kudu." "O ikgantšha kudu wena," Leribiši la realo. "Ke na le mahlo a magologolo go feta dinonyana ka moka. Ke swanetše go ba kgoši." "Aowa, e sego wena Leribiši," dinonyana tše dingwe tša goelela. "Ge letšatši le hlaba, wena ke nako ya gago ya go robala!"

3

Goa ya bjalo bjalo gomme dinonyana tša hloka tema. Ka nako yeo, nonyana ye nngwe ya tla ka leano. Yona ya re, "Nonyana yeo e ka kgonago go fofela godimodimo ke yona e tla bago kgoši," ya realo. "Ee, ee," dinonyana ka moka tša dumela, gomme tša thoma go fofela godimodimo, sebakabakeng.

4

Leganse le ile la fofa letšatši le tee ka moka, go feta dithabeng tše dikgolokgolo tša mo lefaseng. Ntšhu e ile ya fofa tekano ya matšatši a mabedi, ya fofela godimo ga dithaba lefaufaung. Lenong le lona la gana go phalwa. Le ile la fofa matšatši a mararo ka moka ntle le go ema, la fofela go lebana le letšatši. Kgolekgole kua godimo, dinonyana di ile tša kwa Lenong le goelela le re, "Ke fofetše godimodimo go feta dinonyana ka moka, ke nna kgoši!"

5

Ge le sa realo, Lenong la kwa lentšwana le le sese ka godimo ga lona. "Tswii, tswii, tswii! Ke fofetše godimodimo go feta dinonyana ka moka, ke nna kgoši." Yeo e be e le nonyana yeo e bitšwagoTswiitswii. Nonyana ye nnyanenyane go dinonyana ka moka. E be e swareletšemafofeng a magolo a Lenong ge le le gare le fofela godimo lefaufaung.

6

"O ka se mphale gape," lenong la realo gomme la fofela godimo kua moyeng. Le ile la fofela godimo go fihlela le se sa kgona go fofa gape. "Ke fofetše godimodimo go feta dinonyana ka moka. Ke nna kgoši ya lena!" la goeletša ka go realo.

7

Le rile le sa goeletša bjalo, ka tlase ga lephuka la yona gwa tšwelela nonyana ye nnyane yela e khukhuna. "Tswii, tswii, tswii! Ke nna, ke nna, nonyana ye nnyane! Ke nna kgoši ya lena." Lenong le be le lapile kudu, le be le se sa kgona le go fofela pele.

8

Le ile la theogela fase, nonyana ye nnyane e sa swareletše ka tlase ga lephuka la yona. Dinonyana tše dingwe di be di kgopišitšwe ke seo Tswii tswii e se dirilego. Di be di mo emetše gore di tle di e hlobe mafofa a yona ka moka.

9

Ka pela, Tswiitswii ya lemoga ka mokgwa woo dinonyana tše dingwe di befetšwego ka gona gomme ya fofela ka gare ga molete wa noga woo o se nago selo. Dinonyana tšeo di bego di letetše Tswiitswii tša re go Leribiši, "Kage o na le mahlo a magolo, o swanetše go leta mo moleteng gomme o sware Tswiitswii ge a etšwa." Ka fao Leribiši le ile la dula pele ga molete.

10

Efela letšatši le ile la ruthela gomme e se kgale ke ge Leribiši le ile ka boroko. Tswiitswii e ile ya hlodimela ka ntle ga molete gomme ya bona Leribiši le robetše. Seo e bile sebaka se se botse sa go fofela godimo, ya ba ge e tsene bjang botala.

11

Leribiši le be le swabišitšwe ke go phonyokga ga Tswiitswii. Ke seo le lehono Leribiši le tsomago fela bošego. Mosegare le a robala, go tšhaba go bonwa ke dinonyana tše dingwe.

12
You are free to download, copy, translate or adapt this story and use the illustrations as long as you attribute in the following way:
Kgoši ya dinonyana
Author - South African Folktale
Translation - Dikeledi Queen Shai
Illustration - Wiehan de Jager
Language - Sepedi
Level - Longer paragraphs